Kako jadralno padalo leti?
Ali z jadralnim padalom 'skačemo' ali 'letimo'?
Kako se jadralno padalo dviga?
Na kakšen način pilot usmerja jadralno padalo?
Ali se z jadralnim padalom lahko leti pozimi?
Koliko časa traja polet z jadralnim padalom?
Kako daleč se lahko leti z jadralnim padalom?
Ali obstajajo razlike med jadralnimi padali?
V čem se razlikuje oprema za tandemski polet od opreme za solo polet?
Kako jadralno padalo leti?
Jadralno padalo ima na sprednjem robu odprtine, ki omogočajo, da se padalo pri štartu napolni z zrakom. Ker je z izjemo sprednjega roba jadralno padalo brez odprtin, prevladuje zaradi nenehanega dotekanja novega zraka v padalu nekoliko višji tlak, kot je tlak okoliškega zraka.
Zrak z višjim tlakom "napihne" padalo, ki je sicer narejeno tako, da ima obliko aerodinamičnega profila. Tako oblikovano padalo deluje kot letalsko krilo ali kot krilo jadralnega letala in ob premikanju skozi okoliški zrak zaradi svoje oblike proizvaja silo vzgona, ki padalo skupaj s pilotom dvigne od tal. V zvezi z opisanim načinom delovanja je pomembno, da se jadralno padalo lahko obdrži v zraku le, če zrak obteka padalo, torej če se padalo giblje naprej tudi v horizontalni smeri.
Ali z jadralnim padalom "skačemo" ali "letimo"?
Jadralni padalci ne "skačemo" temveč "letimo". Čeprav je razlika v poimenovanju na prvi pogled nepomembna, se v njej kaže osnovna razlika med sicer navidezno sorodnimi aktivnostmi v zraku. Padalci, ki skačejo iz letal in skakalci BASE, "skačejo" – pri njihovi dejavnosti je poudarek na prostem padcu in gibanju padalca med prostim padcem, pri čemer padalo sploh še ni odprto. Namen samega padala je le omogočiti varen pristanek na tla.
Jadralni padalci "letimo" – poudarek je dejansko na letenju, le štart je (sicer vedno manj) podoben skoku s pobočja. Zaradi tega ima jadralno padalstvo več stičnih točk z zmajarstvom in letenjem z jadralnim letalom, glavna podobnost s skoki s padalom pa izhaja iz zgodnjih začetkov jadralnega padalstva, ko so se za polete z jadralnimi padali še uporabljala padala, podobna padalom za skoke.
Kako se jadralno padalo dviga?
Jadralno padalo se glede na okoliško zračno maso vedno spušča in sicer s hitrostjo, ki se največkrat giblje med 1 in 2 metra na sekundo. Če pa se okoliški zrak dviga hitreje kot znaša spuščanje jadralnega padala, le to pridobiva na višini in se glede na teren dviguje.
Dviganja zračnih mas sta predvsem dveh zvrst:
- termična in
- dinamična.
Termična dviganja nastanejo zaradi različnih temperatur zračnih mas, pri čemer se toplejši zrak dviguje tako dolgo, dokler je obdan z zrakom nižje temperature.
Dinamična dviganja nastanejo zaradi vetra, ki na svoji poti "zadene" ob pobočje in se pri tem, podobno kot vodni curek, ki zadene v oviro, "odbije" navzgor. Jadralni padalci med letenjem načrtno iščemo takšna dviganja, katerih hitrost je višja od hitrosti spuščanja jadralnega padala s katerim letimo, ki nam omogočajo, da pridobimo na višini in se odpravimo na prelet.
Na kakšen način pilot usmerja jadralno padalo?
Pilot in potnik sta na jadralno padalo obešena z vrvicami, ki so pri tandemskem padalu razporejene v štiri do pet vrst in pahljačasto pritrjene po celotni razpetini jadralnega padala.
Zadnja vrsta vrvic, ki je pritrjena čisto na zadnji rob jadralnega padala, se ne uporablja za obešanje pilota in potnika. Vrvice zadnje vrste so združene in na koncu speljane v po eno samo vrvico na levi in desni strani jadralnega padala, ki prosto visita in ju med poletom pilot drži vsako v eni roki. S potegi teh vrvic pilot upogiba zadnji rob na levi ali desni strani jadralnega padala in obenem spreminja naklonski kot leve ali desne polovice jadralnega padala glede na kot gibanja samega padala. Potegi krmilnih vrvic skupaj s prenašanjem teže v letalnem sedežu omogočajo pilotu, da vpliva na:
- smer in hitrost letenja,
- hitrost dvigovanja ali spuščanja jadralnega padala ter celo
- da izvaja zelo atraktivne (in včasih zelo zahtevne) akrobatske manevre med samim poletom.
Ali se z jadralnim padalom lahko leti pozimi?
V Sloveniji, alpskem in mediteranskem delu Evrope so za letenje primerni pogoji čez celo leto. Ne glede na letni čas letenje onemogočata predvsem dež ali močan veter. Seveda se letalni pogoji med letnimi časi razlikujejo.
Pomladi in poleti prevladujejo termični pogoji, ki omogočajo tudi daljše prelete, ozračje je bolj nemirno, sami poleti so razen v jutranjih in pozno popoldanskih urah bolj dinamični.
S prihodom jeseni se ozračje umirja, termika je vedno manj močna, preletene razdalje se krajšajo, poleti so vedno bolj umirjeni in uživaški.
Pozimi termične pogoje srečamo le izjemoma, tudi takrat le v obliki zelo nežnih dviganj. V tem letnem času predstavljajo glavni užitek zimski vzponi, ki jim sledijo štarti z deviško zasneženih vrhov in pobočij in nato enakomerno drsenje ob zasneženih stenah, vse do doline.
Koliko časa traja polet z jadralnim padalom?
Trajanje poleta z jadralnim padalom je odvisno predvsem od višinske razlike med štartnim in pristajalnim mestom ter od prisotnosti dvigovanja zračnih mas, bodisi termičnega, bodisi dinamičnega.
Ob primernih pogojih, ko se pilot odpravi na rekorden prelet, lahko traja polet cel dan. Če gre za polet z nizkega vzletišča ko dviganj ni, ali so zelo šibka (kar se pogosto dogaja pozimi), ali če pilot izvaja akrobatski program, ki je "višinsko zelo požrešen" lahko traja polet le nekaj minut.
Večina solo poletov ob primernih pogojih traja med eno in nekaj urami, tandemski poleti trajajo praviloma med petnajst in petinštirideset minut.
Kako daleč se lahko leti z jadralnim padalom?
Čeprav se sliši neverjetno, so današnja jadralna padala čisto resne letalne naprave, ki ob primernih pogojih tekmovalcem in "profijem" omogočajo nekaj sto kilometerske prelete. Čeprav je trenutno največja dolžina poleta z jadralnim padalom čez tristo kilometrov, se skoraj vsi poleti čez sto kilometrov lahko uvrstijo med dosežke.
Večina poletov, ki jih opravi izkušen rekreativni pilot merijo v eno smer med dvajset in sto kilometrov (piloti se ponavadi poskušajo vrniti na izhodiščno točko). Tako poleti s povratkom s Krvavca do Kranjske gore, s Sorice do Tolmina in še naprej v Italijo, ali iz Bohinja do Triglava niso redkost.
Komercialni tandemski poleti se zaradi varnosti in logističnih zahtev izvajajo bolj lokalno, ob zelo ugodnih pogojih pa se je mogoče posebej dogovoriti tudi za poskus enostavnejšega preleta.
Ali obstajajo razlike med jadralnimi padali?
Jadralna padala so danes zelo izpopolnjena in največkrat narejena posebej za določeni namen. Tako imamo
- jadralna padala namenjena lokalnemu letenju, katerih glavna značilnost je zelo visoka stopnja pasivne varnosti,
- jadralna padala namenjena preletom, za katera je značilna kombinacija zelo dobrih letalnih lastnosti in še vedno solidne stopnje pasivne varnosti,
- jadralna padala namenjena tekmovanjem, pri katerih je poudarek predvsem na hitrosti,
- jadralna padala, namenjena poletom iz gora, ki morajo biti lahka, varna in enostavna in obenem solidno leteti,
- akrobatska padala, namenjena izključno za izvajanje akrobatskih manevrov....
Posebno skupino padal predstavljajo tandemska jadralna padala, ki so namenjena poletom dveh oseb.
Poleg tega, da jih razlikujemo glede na namen, se jadralna padala razlikujejo tudi po velikosti, ki jo izbiramo v odvisnosti od teže pilota in opreme ter tipa in namena jadralnega padala.
V čem se razlikuje oprema za tandemski polet od opreme za solo polet?
Glavna razlika med opremo za solo letenje in letenje v tandemu je v jadralnem padalu.
Tandemsko jadralno padalo je večje in praviloma manj okretno kot solo padala. Kljub temu je tandemsko padalo, zaradi večje teže potnika in pilota v primerjavi z velikostjo padala (večja "krilna obremenitev"), nekoliko hitrejše pri letu naravnost in nekoliko bolj stabilno. Z ozirom na večjo vzletno težo je večje tudi rezervno padalo. Za tandemsko letenje obstajajo posebni sedeži za pilota, ki mu omogočajo udobnejši položaj med poletom in boljšo kontrolo padala.
Pri drugi opremi (čelada, letalni inštrumenti,...) posebnih razlik ni, čeprav obstajajo na primer posebne izvedbe variometrov (letalni inštrument, ki nam poleg trenutne višine kaže tudi hitrost dvigovanja oziroma spuščanja), ki so bolj primerne za uporabo pri tandemskem letenju kot druge.